Kmetje zaskrbljeni zaradi suše: "Če ne bo dežja, bomo stokali"

Po napovedih Agencije RS za okolje (Arso) se bo v naslednjih dneh po nižinah stopnjevala toplotna obremenitev, posledično se bodo še zaostrovale sušne razmere. Glede na trenutno napoved Sušomera je predvsem v osrednjem, južnem in jugozahodnem delu države zelo sušno, Koroška pa je že obarvana rdeče.

Vendar se bo stanje še poslabšalo. "Žal se bo Slovenija na kazalniku suše krepko pordečila," je za N1 povedala Andreja Sušnik, vodja oddelka za meteorološko podporo kmetijstvu na agenciji za okolje, in pojasnila, da se bodo tudi številne regije, ki so trenutno oranžne, obarvale v rdeče.

"Pri vseh regijah smo zelo na meji. Ker že nekaj časa ni bilo večjega prodora padavin, zlasti v zahodnem in osrednjem delu Slovenije, ni pričakovati, da se bo stanje izboljšalo," je pojasnila.

Kmetje so zaskrbljeni

"Kmetje smo že zaskrbljeni," je za N1 povedal Peter Vernekar, predsednik Koroške kmetijsko-gozdarske zadruge, in pojasnil, da se suša na pridelkih že pozna. "Na rastlinah se že vidi, da niso več tako živo zelene, začnejo veneti in tudi ne rastejo," je razložil.

Kot je dejal, je zemlja zelo izsušena, razpok sicer še ni. "Žito bo malo prej dozorelo, pridelka bo verjetno malo manj. Za koruzo še čakamo," je povedal. Drugega, kot upati na dež, ne morejo. Stanje trenutno ni dobro, ni pa še alarmantno, saj bi dež lahko stanje še izboljšal. "Če dežja ne bo, bomo stokali," je povedal.

Če se bo suša nadaljevala, bodo pridelki konec leta manjši, kar pomeni, da bo primanjkovalo krme, posledično bo manj živine. "Pozimi kriza ni izključena," je poudaril.

Sušnik je pojasnila, da so prvi znaki suše prav uvenele rastline. "Manjši je prirast zelene mase, rastline so uvele, dodatno pa rastline utrudi še intenzivno sončno sevanje," je povedala in pojasnila, da se to v kmetijstvu kaže v prezgodnji žetvi ozimnega ječmena, ozimnega žita. "Rastline se branijo s tem, da začnejo hitreje dozorevati," je razložila, kar pa vpliva na kakovost in količino pridelka.

"Tudi na vrtovih rastline brez vode ovenejo, odvržejo liste, da bi porabile manj vode. Suh je tudi gozd, tako drevje kot podrast," je pojasnila in dodala, da suša vpliva tudi na živali, predvsem na ribe.

Najpomembnejši so preventivni ukrepi

Že včeraj so kmetovalce k pravočasnemu ukrepanju pozvali v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Kot je dejala Sušnik, so nasveti za ukrepanje odvisni od vrste kmetijstva. "Pomembno je, da že prej razmišljamo, ali bo letos suša, in posadimo odpornejše rastline. Sicer pa lahko pomagamo tudi na primer s senčenjem, zalivanjem ali namakanjem," je povedala.

Kot je dejal Vernekar, se kmetje dobro zavedajo, da so najboljši ukrepi proti suši preventivni, preden suša nastopi. Razložil je, da je dobro, da se seje dovolj hitro, saj tako poljščine suši lahko uidejo.

Nov pojav so rapidne hitre suše

Sušnik je dejala, da projekcije že leta kažejo, da se bomo soočali z vse več sušami. "Imajo pa te suše novo značilnost. Kljub dobri zalogi vode, ki smo jo dobili spomladi, ko smo imeli dolgo mokro obdobje, se suše poleti pojavijo zelo zgodaj. Temu rečemo rapidne hitre suše," je pojasnila.

Kot je povedala, je Slovenija namreč v regiji, v kateri je značilno povečevanje letne temperature, poletja se značilno grejejo, več imamo vročinskih valov, ki so daljši in so tudi v regijah, kjer jih prej nismo imeli. "Vročina in suša pomeni večje težave," je dodala.

Zaradi vročine, ki je torej postala naša nova realnost, voda iz zemlje tako hitreje izhlapi. "Takšna jakost oziroma hitrost suš je bolj značilna, kot je bila v preteklosti," je pripomnila in dodala, da tudi projekcije podnebnih sprememb kažejo, da bo trend povečevanja kmetijske suše v prihodnosti pogostejši.

Po državi že razglasili veliko požarno ogroženost

V času velike toplotne obremenitve in pomanjkanju padavin se stopnjuje tudi požarna ogroženost. Občini Komen in Divača sta že pretekli petek na svojem območju razglasili veliko požarno ogroženost naravnega okolja.

Od danes pa je požarna ogroženost po vsej državi, je včeraj razglasila uprava za zaščito in reševanje.

V veljavi tudi prepovedi porabe pitne vode za polnjenje bazenov, pranje avtomobilov ...

V času suše ministrstvo, uprava za zaščito, komunalna podjetja in lokalne skupnosti izdajo priporočila za varovanje pitne vode. Nekateri javni vodovodni sistemi so že izdali prepovedi, med njimi je Komunala Trebnje, ki je uporabnike obvestila, da je stanje alarmantno.

"Poletna poraba vode se je podvojila od povprečja, hkrati pa črpanje že težko dohaja povečanje porabe," so že prejšnji teden zapisali v sporočilu za javnost. V veljavo je tako za določene vodovodne sisteme stopila prepoved uporabe pitne vode za polnjenje bazenov, rezervoarjev z vodo, pranje avtomobilov, zalivanje vrtov in ostalih površin.

"Osnovno vodilo je, da je voda, ki priteče iz pipe, življenjskega pomena in jo uporabljamo samo za življenjske namene," je povedal hidrolog Janez Polajnar. Dodal je, da lahko pitno vodo privarčujemo tudi tako, da denimo straniščnih školjk ne izplakujemo tako pogosto kot sicer in da se prhamo v omejenem obsegu.

"Če se bo poletje razvijalo v skladu z Evropskim centrom za srednjeročne vremenske napovedi, lahko do avgusta pričakujemo dolgotrajnejše in pogostejše vročinske valove in torej tudi več takšnih zaostritev," je še dodal.

Suša vpliva na oskrbo s hrano in pitno vodo, pa tudi energetiko, turizem ...

Polajnar je ob tem opomnil, da suša vpliva ne le na oskrbo s hrano in pitno vodo, pač pa tudi na druge dejavnosti. Med drugim nizka gladina rek močno vpliva na delovanje hidroelektrarn, tudi jedrska elektrarna je odvisna od količine in temperature vode.

Za nekatere kraje nizki vodostaji lahko pomenijo tudi izpad prihodka v turizmu. "Zgornja Soška dolina in drugi kraji, ki imajo razširjen turizem na vodi, se lahko znajdejo v težavah," je pojasnil.

Suše ne opazimo tako hitro kot na primer poplave

Polajnar je pojasnil, da lahko sušo razdelimo na tri sloje, in sicer po tem, kako hitro nastopi. Sušne razmere namreč najprej zaznamo na površinskem sloju tal, saj je ta najbolj izpostavljen izhlapevanju in sončnemu sevanju – takrat govorimo o kmetijski suši.

Ob stopnjevanju vročine in pomanjkanju dežja nato pride do suše površinskih voda, če se sušno stanje še stopnjuje, pa do suše podzemnih voda. "Takrat začne primanjkovati podzemnih voda, iz katerih se Slovenci oskrbujemo s pitno vodo," je povedal.

Kot je dejal Polajnar, se suša stopnjuje počasi. "Ne gre tako hitro, kot je pri poplavah, ki se silovito dogodijo v nekaj urah. Suša napreduje v dnevih, morda včasih tudi neopazno," je povedal.

Polajnar je povedal, da trenutno na površinskih vodah še ne beležijo ekstremnih sušnih razmer. "Vodnatost v skoraj vseh slovenskih rekah je trenutno mala, večina se tudi že bliža nizkovodnim poletnim pretokom," je pojasnil. To so sicer, kot je dejal, za ta čas običajne hidrološke razmere.

Spomnil je na leto 2022, ko smo v Sloveniji beležili hudo sušo. Takrat se je padavinski primanjkljaj vlekel že vse od jeseni leta 2021, precej suhi sta bili tudi zima in pomlad 2022. "Letos je drugače, imeli smo dokaj običajno zimo in celo nekoliko bolj namočeno pomlad, tako da smo v vroči del poletja vstopili z boljšo zalogo vode v rekah in podzemnih vodah kot na primer leta 2022," je razložil.